Kontakt

Ljudska Univerza
Murska Sobota

Zavod Za Permanentno Izobraževanje


Slomškova ulica 33
9000 Murska Sobota

Telefon:
02 536 15 60

Fax:
02 532 16 24

E-pošta:
info@lums.si

DŠ:
SI15053083

UJP:
01280-6030716923

Matična številka:
5052157000

Projekti

 

1.1        

 

Za presojanje in razvijanje kakovosti imamo oblikovano skupino za kakovost v sestavi:

 

- direktorica Alenka Kučan,

- organizator izobraževanja odraslih Ludvika Gjerek,

- sodelavec iz Središča za samostojno učenje Mitja Peterka,

- tajnica Darinka Tratnjek.

 

Skupina za kakovost se bo v šolskem letu 2010/211 sestala najmanj tri krat.

 

1.      Izdelava akcijskega načrta za razvoj kakovosti – do konca leta 2010

2.      Izbor novih kazalnikov kakovosti in določanje standardov pri izbranem kazalniku – do aprila 2011

3.      Izdelava evalvacijskih instrumentov za presojanje kakovosti pri izbranih kazalnikih  – do konca šolskega leta 2010/2011

 

V šolskem letu 2010/2011 bo skupina za kakovost tudi sistematično spremljala uvajanje izboljšav, ki smo jih predvideli na podlagi akcijskega načrta za šolsko leto 2009/2010 in analizirala zadovoljstvo udeležencev in učiteljev v naših programih.

 

S pričetkom izvajanja novih posodobljenih srednješolskih programov bomo v letu 2010/2011 posebej spremljali kakovost na tem področju.

 

Kakovost naše izobraževalne organizacije in prikaz opravljenih nalog na tem področju, bo tudi tema andragoškega zbora ob zaključku šolskega leta (junij 2011).

 

V letu 2011 se bodo pričele tudi dejavnosti predvidene v okviru projekta Razvoj kakovosti v izobraževanju odraslih od 2009 do 2013 – Svetovalec. V letu 2011 so predvidene naslednje dejavnosti:

 

-          usposabljanje Alenka Kučan za svetovalca za kakovost (udeležba na 4 delavnicah na ACS)

-          s pomočjo svetovalca bomo izvedli aktivnosti presojanja in razvijanja kakovosti izobraževanja odraslih, organiziralo se bo usposabljanje za kolektiv

-          izvedli bomo aktivnosti za sprejem in izvajanje listine o kakovosti,

-          spletno stran o kakovosti bomo dopolnili z različnimi informacijami ki jih bo pripravljala svetovalka za kakovost. S tem bo javnost ažurno in ustrezno informirana o delu na področju kakovosti na LUMS.

 

 

 

V projektu, ki ga vodi ACS, financira pa Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, sodelujeta dva strokovnjaka, ki imata izkušnje pri ugotavljanju izobraževalnih potreb in oblikovanjem izobraževalnih programov.

 

Ø  Alenka Kučan, vodja projekta v Pomurski regiji

Ø  Danijel Petkovič

 

Projekt predstavlja odziv na perečo problematiko naraščanja števila brezposelnih ter ugotovitve, ki izhajajo iz opravljene evalvacije izobraževalne ponudbe za brezposelne (2009), da v Sloveniji primanjkuje raznolike ponudbe programov izobraževanja in usposabljanja za to ciljno skupino.

 

V okviru projekta so v tem šolskem letu planirane naslednje aktivnosti:

-          poprava 1 dela analize potreb – analiza dokumentacije (do 15. 9. 2010)

-          priprava in izpeljava pogovorov – fokusnih skupin v regiji, zapis pogovorov in priprava končne faze analize potreb (16. 9. 2010 do 20. 10. 2010)

-          tretje srečanje projektne skupine (26. 10. 2010), dogovor o vsebini in metodologiji priprave programov

-          priprava osnutka izobraževalnega programa v organizaciji (november 2010)

-          četrto srečanje projektne skupine , pregled osnutkov in dogovori o pilotnem izvajanju programov v letu 2011 ( 3. 12. 2011)

 

 

         

 

Svetovalno središče Murska sobota

Dejavnost ISIO – informiranje in svetovanje v izobraževanju odraslih

 

 

Ljudska univerza Murska Sobota,  ki je pravni nosilec dejavnosti ISIO – informiranje in svetovanje v izobraževanju odraslih in v okviru katere deluje Svetovalno središče Murska Sobota je uspela na  za razpisu za  Centre vseživljenjskega učenja – CVŽU.  V skladu z razpisom dejavnost ISIO in delovanje Svetovalnega središča Murska Sobota od 1.1. 2008 poteka v okviru CVŽU Pomurje in je financirano s strani Evropskega socialnega sklada (85%) in Ministrstva za šolstvo in šport (15%).

 

Dejavnost ISIO se bo v šolskem letu 2010/2011 izvajalo v obsegu 2700 ur v okviru katerih planiramo 1200 storitev. Dejavnost se bo izvajala na sedežu svetovalnega središča pri Ljudski univerzi Murska Sobota in na zunanjih v lokacijah v Beltincih (Občina Beltinci), Gornji Radgoni (LU G. Radgona), Ljutomeru (ŠIM Ljutomer) in Lendavi (LU Lendava) in kot mobilna svetovalna služba na točkah vseživljenjskega učenja (TVŽU) pri partnerjih v projektu CVŽU, prav tako pa na zunanjih lokacijah v okviru partnerjev lokalne svetovalne mreže. Dejavnost bosta izvajala dva strokovna delavca – svetovalca v izobraževanju odraslih – eden za poln in eden za polovični delovni čas.

 

Dejavnost Svetovalnega središča bo potekala v skladu z že sprejetim Letnim načrtom dela Svetovalnega središča Murska Sobota za leto 2010/11, ki ga je sprejel strateški svet Svetovalnega središča Murska Sobota.

Temeljne naloge ISIO:

 

  • nudenje brezplačnih  in zaupnih informacij in svetovanje odraslim pred, med ali po zaključku učenja oziroma izobraževanja,
  • motiviranje odraslih za pridobivanje novih znanj,
  • promocija vseživljenjskega učenja,
  • razvijanje in širitev lokalnega svetovalnega omrežja za potrebe učenja odraslih.  

 

V letu 2010/11 bomo v svetovalnem središču skupaj z Andragoškim centrom Slovenije, ki strokovno vodi projekt ISIO, nadaljevali na projektu kakovosti v informiranju in svetovanju in začeli z delom na Modelu svetovanja za ranljive skupine.

 

Partnerji v projektu so: Ljudska univerza Lendava, Ljudska univerza Gornja Radgona, ŠIM Ljutomer, Razvojni center Murska Sobota, RA Sinergija Moravske toplice, Obrtno-podjetniška zbornica Murska Sobota.


 

BPP - brezplačna pomoči in podpore za prebivalce regije,
 
www.po-pomoc.si


Gradivo - Uceca se druzina

 

 

Svetovalno središče Murska Sobota, od sredine 2009, deluje v okviru CVŽU Pomurje. Svetovalno središče pa na LU MS deluje od leta 2001. Temeljne naloge in usmeritve za delo ostajajo nespremenjene::

 

·         nuditi odraslim brezplačne informacije in svetovanje za potrebe izobraževanja in učenja,

·         promovirati vseživljenjsko učenje in možne pomoči odraslih za potrebe učenja,

·         povezovati v svetovalno omrežje večino regijskih  ponudnikov formalnih in neformalnih programov učenja in izobraževanja.

 

V skladu s projektom CVŽU Pomurje pa so bile dopolnjene in na novo opredeljene posebne ciljne skupine in posamezniki, katerim se pri zgoraj navednih aktivnostih posveča posebna pozornost (ranljive skupine).

 

V skladu s projektom se je povečalo število ur namenjenih dejavnosti svetovalnega središča za 0,5 strokovnega delavca – za povečan obseg dela na sedeži LU in na zunanjih dislokacijah oziroma gostovanjih v Beltincih, Lendavi, Ljutomeru in Gornji Radgoni. Prav tako pa je več ur namenjenih za delo na t.i. .mobilni dislokaciji (različna društva, izobraževalne organizacije) in na desetih  točkah vseživljenjskega učenja.

 

V različnih medijih smo imeli veliko objav, poleg tega pa se je svetovalno središče kontinuirano pojavljalo na šestih spletnih straneh Promocijske aktivnosti so bile najbolj intenzivne v jesenskem času – formalno odprtje CVŽU Pomurje in Regijski posvet Svetovalnega središča Murska Sobota o delu za in z ranljivimi skupinami. Posebej je potrebno poudariti, da večina promocijskih aktivnosti poteka brezplačno oziroma s pomočjo lokalnih medijev (TV AS, Murski val, Radio Viva, Radio Maxi, Večer, Vestnik, Pomurski madžarski radio In Regionalna RTV SLO – programi za madžarsko manjšino). in nekaterih lokalnih skupnosti – občina Beltinci,  Ljutomer in Lendava.

 

V letu 2010/11 smo posebno pozornost posvečali društvom in organizacijam, ki delujejo z ranljivimi skupinami – osebe s posebnimi potrebami, invalidi, starejši odrasli, osebe z manj kot triletno srednjo šolo.

 

Analiza zbranih podatkov o naši storitvah  nam nakazuje naslednje trende v letu 2011:

-       povečan delež zaposlenih,

-       večji delež  oseb s posebnimi potrebami in starejših od 45 let,

-       povečano zanimanje delodajalcev za izobraževanje zaposlenih,

-       povečana ponudba plačljivih izobraževalnih programov za odrasle,

-       povečan interes za programe NPK – nacionalnih poklicnih kvalifikacij in pomanjkanje izvajalcev v regiji,

-       izostanek državnih spodbud za pridobitev prvega poklica za zaposlene,

-       povečan interes za izobraževanje in pomanjkanje finančnih sredstev za plačilo.

 

Za leto 2010/11 smo načrtovali izvajanje aktivnosti v obsegu 1,5 strokovnega delavca in povečano število storitev in  rast kvalitete storitev. Za uresničitev ciljev opredeljenih s projektom CVŽU in definiranih v Modelu dela svetovalnih središč (Model ISIO) bo potrebno:

-       izvesti izobraževanje za  uvajanje modela kakovosti pri svetovanju – naloga Andragoškega centra Slovenije in MŠŠ, ki je plačnik tega izobraževanja,

-       dopolniti in delno na novo opredeliti številu ur in storitev na  sedežu in zunanjih lokacijah,

-       aktivnejše delo in mreženje v okviru mobilne dislokacije (društva, podjetja…)

-       aktivnejše vključevanje in osebno angažiranje kompetentnega svetovalca in

-       na novo opredeliti delitev del in nalog in redefinirati pristojnosti za posamezne ključne naloge svetovalnega središča.

 

 

Izobraževanje bo potekalo v poletnih mesecih in tednu v oktobrskih počitnicah (konec oktobra 2010), izvedli bomo končno evalvacijo projekta, pripravili bomo brošuro z dosežki in projekt predstavili javnosti. Skupaj bomo izvedli 680 ur izobraževanj.

 

PREDLAGANE STROKOVNE VSEBINE IN NAČIN DELA:

 

Izvajanje usposabljanja za romske pomočnike organiziramo s ciljem pridobitve poklicnih kompetenc, ki jih zahteva romski pomočnik/pomočnica.

 

Ponudili bomo pridobivanje teoretičnih vsebin v povezavi z izvajanjem praktičnega pouka v obliki delavnic, hospitacij, igranja vlog, motivacije in animacije, individualnih pogovorih, projektno delo po posameznih vsebinskih sklopih.

 

Pomočniki si bodo v izobraževanju pridobili pedagoška, psihološka, metodična, didaktična in ostala potrebna znanja za svoje uspešno sodelovanje z učenci, starši in učitelji.

Glavni cilj je integracija romskih otrok in motivacija za učenje, zato so v program vključene vsebine, ki zagotavljajo uresničevanje tega cilja.

Delo romskega pomočnika je zelo fleksibilno in večplastno, saj sodeluje s šolo, učenci in starši. Pri vseh udeleženih mora vzbuditi zaupanje.

 

Vsebine:

  1. Slovenski jezik s književnostjo – 30 ur (poročila, načrti, slovnica, književnost)
  2. Angleški jezik – konzervacija - 20 ur 
  3. Psihologija – 55 ur (razvoj osebnosti, razvoj čustev, čustvovanje, kognitivni razvoj,…)
  4. Pedagogika z didaktiko – 55 ur (priprave, poročila, učenje, dejavniki uspešnega učenja, stili učenja in mišljenja, učne navade, motivacija v procesu učenja, socialni odnosi, ocenjevanje znanja, delo učitelja)
  5. Vzgoja za življenje – 20 ur ( zdrav način življenja, higienske navade, osnove gospodinjstva,…)
  6. Študija primerov – Razvojna psihologija- 20
  7. Študija primerov – Specialna didaktika - 20 

      7.   Računalništvo – pisanje poročil, internet, e-pošta, Word, Excel – 20 ur

 

Zelo pomembna je izbira pravih predavateljev, ki bodo vedeli udeležencem približati šolo, sodelovanje z učenci, učitelji in starši, prestaviti vlogo romskega pomočnika tako, da bo z veseljem in odgovornostjo opravljal svojo delo.      

 

Za vsakega učenca  bi izdelali MAPO ZNANJ –PORTFOLIO, kjer bi beležili njegove uspehe za boljšo motivacijo za učenje in izobraževanje.

 

Organiziramo evalvacijska srečanja z Zvezo Romov, ravnatelji, učitelji, predavatelji in romskimi pomočniki.

 

 

Nabor tematik za sodelovanje s starši:

-          spoznavanje udeležencev, njihov odnos do pojmov šola in izobraževanje

-          omogočiti otroku čim prijetnejše učno okolje

-          ugotoviti, kaj mojega otroka najbolj veseli

-          sodelovanje z Romskim pomočnikom – pot k večji osveščenosti staršev in učiteljev, ter uspešnosti otrok

-          kaj nam narekuje Zakon o OŠ in zakaj moramo upoštevati šolski red

-          predstavitev devetletke (opisno ocenjevanje, nivojski pouk, izbirni predmeti, NPZ,…)

-          Roditeljski sestanki, govorilne ure – pomemben dialog med učiteljico in starši

-          Konflikti in jaz sporočila (igra vlog)

-          Pravica otrok do izobraževanje

-          Spremljajmo otrokov napredek – naredimo mu mapo dosežkov

-          Kako napišemo opravičilo

-          Ali je lahko učenje tudi zabavno? Izdelava didaktičnih pripomočkov (podlaga, lonček za svinčnike,…)

-          Računalnik naj ne bo otrokov najboljši prijatelj

-          Tudi pravljice in knjige so pomemben del v otrokovem razvoju – pravljična ura

-          Pohvala in graja

           

 

Ciljna skupina tega projekta so odrasli prebivalci manjših od centrov odmaknjenih  Evropskih krajev s pestro zgodovino in številnimi bolj ali manj ohranjenimi in znanimi zgodovinskimi zanimivostmi. V projekt želimo še zlasti vključiti tiste odrasle, ki se raznih standardnih oblik vseživljenjskega učenja ne udeležujejo. Te ciljne skupine ponavadi ne čutijo potrebe po vseživljenjskem učenju oziroma se kakršnem koli učenju izogibajo zaradi slabih izkušenj v preteklosti bodisi v redni šoli ali pa tudi v izobraževanju odraslih. Menimo, da bi motiv ohranjanja kulturne dediščine lahko zelo pozitivno motivacijsko vplival na vključevanje te ciljne skupine v študijski krožek kot obliko vseživljenjskega učenja. Vključevanje in dobre izkušnje pridobljene v mednarodnem projektu bi v tem primeru lahko vplivale na spremembo odnosa teh ciljnih skupin do vseživljenjskega učenja in rezultiralo v nadaljnjem vključevanju v vseživljenjsko učenje.

 

Zaradi navedenega z projektom še zlasti ciljamo na naslednje ciljne skupine:

 

Starejši odrasli, ki imajo ne samo zelo pozitiven in zaščitniški odnos do kulturne dediščine svojega kraja ampak tudi veliko znanja in informacij o kulturni dediščini, ki niso nikjer zapisana in zavedena ampak se ustno prenašajo iz roda v rod. Zaradi tega so  starejši odrasli odličen vir informacij, ki jih bomo v projektu na različne načine zapisali in ohranili oziroma prenesli na mlajše rodove. Za to kategorijo odraslih je tudi značilno, da se kljub obilici prostega časa ter občutku osamljenosti in družbene nekoristnosti v oblike vseživljenjskega učenja ne vključujejo. Z vključevanjem v študijski krožek za raziskovanje in ohranjanje kulturne dediščine bi jih tako vključili v proces vseživljenjskega učenja in jih na nek način osmislili življenje.

Pedagoški delavci in starši, ki ponavadi čutijo potrebo do prenašanja kulturne dediščine na svoje otroke oziroma učence. Običajno je odnos do kulturne dediščine pri otrocih rezultat dojemanja pomembnosti kulturne dediščine njihovih staršev in učiteljev. V projekt želimo vključiti tiste starše in učitelje, ki se jim zdi ohranjanje in prenašanje kulturne dediščine na otroke izredno pomembno za oblikovanje ustrezne identitete le teh.

 

Lokalne skupnosti, društva, obstoječi študijski krožki, ostala združenja.

 

VSEBINA PROJEKTA

 

Projekt bo trajal dve leti. Vsaka v projektu sodelujoča organizacija bo za sodelovanje v študijskem krožku motivirala vsaj 15 odraslih krajanov.

 

V prvem letu bodo udeleženci v študijskem krožku raziskovali kulturno dediščino svojega kraja. Z različnimi metodami kot so:

  • raziskovanja in obdelave obstoječe literature, starih zapis in podobne dokumentacije
  • intrvjuji in zapisom pričevanj starejših prebivalcev kraja
  • odkrivanjem in dokumentiranjem starih predmetov, pomembnih stavb, zgodovinskih dogodkov in dejavnosti
  • odkrivanjem in zapisovanjem starih pozabljenih receptov
  • odkrivanjem in zapisovanjem starih navad in  običajev
  •  

bodo odkrili in dokumentirali kulturno dediščino kraja, ki je bodisi pozabljena ali pa se ji namenja premalo pozornosti. V analizi svojega dela se bodo še zlasti osredotočili na tiste zgodovinsko kulturne navade, dejstva, stvbe, predmete in dogodke, ki so že skoraj utonili v pozabo s čimer bodo dobili osnovo za svoje delo v drugem letu projekta. Svoje ugotovitve bodo predstavili:

  • na lokalni/nacionalni ravni: z objavo svojih izsledkov v brošuri, ki jo bodo diseminirali prebivalcem svojega kraja in raznim organizacijam, ki jih tema zanima, kot so občina, šole, kulturna društva in ostala združenja
  • na evropski ravni: vsaka v projektu sodelujoča organizacija bo pripravila predstavitev kulturne dediščine svojega kraja in jo predstavila ostalim udeležencem projekta na mednarodnem projektnem sestanku, ki se ga bodo udeležili udeleženci študijskih krožkov iz vseh sodelujočih držav. Udeleženci bodo tako na tem srečanju dobili vpogled v kulturno dediščino različnih evropskih krajev.

 

V drugem letu projekta bodo udeleženci študijskega krožka svoje aktivnosti usmerili v ohranjanje zgodovinsko kulturnih navad, dejstev, stavb,  predmetov in dogodkov pomembnih za identiteto svojega kraja in njihov prebivalcev, ki so že skoraj utononili v pozabo. Pozabljeno kulturno dediščino bodo obnovili z :

  • DRUŽINSKA FOTOGRAFIJA – zbiranje in obdelava družinskih fotografij, zbiranje zgodb, legend, vraž, povesti,..
  • DEJAVNOST SLIKARSTVA, v kateri bi udeleženci kulturno-zgodovinske zanimivosti svojega kraja v različnih tehnikah upodobili na platno,
  • UMETNOST GLINE,  v kateri bi udeleženci kulturno-zgodovinske zanimivosti svojega kraja prikazali s pomočjo gline.
  • UMETNOST KULINARIKE, ki bi zajemala zbiranje receptov in pripravo starih pozabljenih tipičnih receptov svojega kraja
  • UMETNOST PROZE IN POEZIJE, ki bi zajemala zbiranje pozabljenih del in podatkov o njihovih avtorjih, ki so kraju pustile zgodovinski pečat.
  • UMETNOST ZDRAVILNIH ZELIŠČ, ki bi zajemala zbiranje starih receptov o zeliščih in njihovi uporabi.
  • Umetnost pripovedovanja ZGODB, LEGENDE, VRAŽE, … 

 

Izdelke in dokumente pridobljene v navedenih dejavnostih bodo udeleženci predstavili:

Na lokalni /nacionalni ravni: z pripravo in objavo brošure in CD-ja, ki ju bodo diseminirali prebivalcem svojega kraja in raznim organizacijam, ki jih tema zanima ter pripravo in izvedbo razstave.

Na evropski ravni: vsaka v projektu sodelujoča organizacija bo pripravila predstavitev poteka navedenih dejavnosti 2 leta projekta in rezultatov ( brošura, CD in razstava) s katero so ohranili že pozabljeno kulturno dediščino svojega kraja in jo predstavila ostalim udeležencem projekta na mednarodnem projektnem sestanku, ki se ga bodo udeležili udeleženci študijskih krožkov iz vseh sodelujočih držav. Udeleženci bodo tako na tem srečanju dobili vpogled v dejavnosti za ohranjanje kulturne dediščine v ostalih sodelujočih organizacijah, primerjali svoje dosežke in s tem pridobili možnost prenosa primerov dobre prakse na tem področju v lastno lokalno okolje. 

 

1.8        

 

Uvajamo nov model svetovanja za 3 ranljive ciljne skupine: Romi, starejši in posebne potrebe, nosilec projekta je ZIK Črnomelj. Partnerji pa so: LU Maribor, LU Murska Sobota. RIC Novo mesto in LU Kočevje.

 

V mesecu oktobru 2009 smo izvedli sestanek projektnih partnerjev v Mariboru, kjer smo se podrobneje dogovorili za vse podrobnosti izvedbe projekta Modeli: prebrali in prečistili smo tekste o pričakovanih rezultatih in opisali 3 ranljive skupine, ki jim bomo svetoval (starejši, Romi, posebne potrebe). Dogovorili smo se o plačilu in naboru prostovoljcev, o izobraževanju in medijski promociji projekta. Potekal je izbor prostovoljcev, ki ni bil enostaven, daj morajo imeti prostovoljci veliko človeških kvalitet in izkušenj. Izbor smo opravili, se pogovorili z njimi im podpisali dogovore o sodelovanju. V decembru je bil še drugi sestanek v Novem mestu, kjer so bili povabljeni svetovalci in prostovoljci. Sestanka sta se udeležila sodelavec Dejan Dravec in prostovoljec Dušan Vukoje. Seznanila sta se s projektom in se dogovorili za vse podrobnosti sodelovanja. Iskali smo tudi potencialne partnerje pri izvedbi projekta: CSD, Sadeži družbe, Društvo upokojencev in ostali. 

 

V letu 2010/11 bomo organizirali izobraževanje svetovalcev in izvedli nabor družin za svetovanje iz vseh treh ranljivih skupin.

 

 

 

     

 
   

  
  

    

    

       


 PUM-O

 

 Študijski krožki